Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hrúšev — a o prid. (ú) nanašajoč se na hruško: hrušev les; hruševo drevje / hruševi krhlji / hrušev sok; hruševa voda ♦ agr. hrušev škrlup škrlup, ki se kaže na listih kot črno zelenkaste pege, na sadovih pa kot temne kraste; hruševa pršica pršica, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Bärenschützklamm — Wasserfall Bärenschützklamm … Deutsch Wikipedia
grínja — e ž (ȋ) nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove; pršica: živino napadajo uši in grinje; žuželčje grinje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pájek — jka m (ȃ) 1. žival s štirimi pari dolgih, tankih nog in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino: pajek prede, ekspr. razpenja mrežo; po kotih je bilo precej pajkov; suh kot pajek; pren., ekspr. med vojno so krvoločni pajki lovili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pršìč — íča m (ȉ í) suh, droben sneg: ponoči je zapadlo veliko pršiča; smučati se po pršiču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rdèč — rdéča e prid. (ȅ ẹ) 1. ki je take barve kot kri ali (zrele) jagode: rdeč cvet; rdeč dežnik; rdeča obleka; rdeče strehe hiš; bordo rdeč plašč temno rdeč; ciklamno, krvavo, svetlo, temno rdeč; kardinalsko rdeč rdeč z vijoličastim odtenkom; kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tráven — vna m (á) star., v zvezah: mali traven april; veliki traven maj vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na travo: travna bilka; travno seme / knjiž. travna odeja; travna ruša / travna barva ♦ agr. travna detelja detelja, mešana s travo; travna mešanica… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtínec — nca m (ȋ) 1. močen tok, navadno vodni, ki se premika v spiralastih zavojih: sredi reke so vrtinci; vrtinec ga je potegnil v globino; zaradi vrtincev je reka nevarna; čoln je zaneslo v vrtinec / vodni vrtinec / viharni vrtinci pustošijo po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žámeten — tna o prid. (á) 1. ki je iz žameta: žameten telovnik; žametna obleka / žametna tkanina // prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica // značilen za žamet: žameten otip, videz 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
