Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
projekcijski — projèkcijskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na projekciju, koji služi za projiciranje [projekcijski aparat]; projekcioni SINTAGMA projekcijska dvorana dvorana u kojoj se prikazuju filmovi; dvorana za projekcije ETIMOLOGIJA vidi projekcija … Hrvatski jezični portal
projèkcijskī — projèkcijsk|ī prid. koji se odnosi na projekciju, koji služi za projiciranje [∼i aparat]; projekcioni ∆ {{001f}}∼a dvorana dvorana u kojoj se prikazuju filmovi; dvorana za projekcije … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prȍjekciōnī — prid., {{c=1}}v. {{ref}}projekcijski{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
projekcioni — prȍjekciōnī prid. DEFINICIJA v. projekcijski ETIMOLOGIJA vidi projekcija … Hrvatski jezični portal
aparát — a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očíšče — a s (í) geom. točka na projekcijski ravnini, ki nastane s pravokotnim projiciranjem projekcijskega središča na to ravnino: očišče perspektivne slike objekta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
projékcija — e ž (ẹ) 1. geom. slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi: te risbe so projekcije tvorb na ravnino; narisati projekcijo daljice, stožca / kotirana projekcija pravokotna projekcija, pri kateri se označujejo razdalje točk od projekcijske … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rís — 1 a m (ȋ) 1. znamenje v obliki črte: žagati poleg risa; z risom zaznamovati širino 2. črta: potegniti ris s kredo / risi na lakiranem pohištvu raze 3. po ljudskem verovanju na križpotju na tla narisan krog, ki ima nenavadno, skrivnostno moč:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
splôšen — šna o prid., splôšnejši (ó) 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tést — a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
