prizvòk

prizvòk
in prizvók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) 1. zvok, zven, ki navadno moteče spremlja določen osnovni zvok, zven: odpraviti, slišati prizvok; kovinski, nenavaden prizvok / v prizvoku njegovih besed je čutil užaljenost v glasu, s katerim jih je izgovoril 2. knjiž., navadno s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: njegova izreka ima narečen, tuj prizvok; mesten prizvok v govoru in noši / govor z močnim čustvenim prizvokom zelo čustven govor; njegove besede imajo posmehljiv prizvok so nekoliko posmehljive; reči kaj s prizvokom moralne vzvišenosti moralno vzvišeno ∙ dati besedi poseben pomenski prizvok odtenek

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • nacík — a m (ȋ) knjiž., redko nadih: cvet z rožnatim nacikom / njegove besede imajo posmehljiv nacik prizvok …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nadàh — áha m (ȁ á) knjiž., redko nadih: listi dobivajo rjavkast nadah / njegove besede imajo posmehljiv nadah prizvok …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nadíh — a m (ȋ) knjiž. 1. rahel barvni odtenek: sencam je dal slikar moder nadih; listje že dobiva rdeč nadih; cvet z rožnatim nadihom; na licih je imela nadih rdečice / vlažen nadih na šipah 2. rahla zvočna ali čustvena obarvanost: oddaljenost je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naréčnost — i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost narečnega: tako naglašanje ima prizvok narečnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • niánsa — e ž (ȃ) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove; odtenek: na sliki je opaznih sedem nians modre barve; rumena barva v tej niansi mi ni všeč / med rdečo in rumeno barvo je dosti nians / barvna niansa / ekspr. letos so moderne svetle nianse… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odtének — nka m (ẹ̑) 1. vsaka od različnih barv iste barvne osnove: dobro ločiti odtenke; barva je spremenila odtenek; rožnati odtenki; odtenek rumene barve; modra barva raznih odtenkov, v več odtenkih; rjavi lasje z bakrenim odtenkom / barvni odtenek /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poménski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pomen 1: pomenski odtenek, prenos, prizvok / pomenski obseg, razvoj besede / pomenska enota / med stavkoma je pomenska razlika / pomenske plasti pesmi ♦ lingv. pomenski kvalifikatorji kvalifikatorji, ki označujejo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prizvèn — éna in êna m (ȅ ẹ, é) prizvok: kovinski prizven / to ime ima zanj skoraj magičen prizven …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”