- privoščljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega: zloben in privoščljiv človek; bila je privoščljiva / privoščljiv nasmeh, pogled privoščljívo prisl.: privoščljivo se smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
privoščljív
Look at other dictionaries:
privoščljívec — vca m (ȋ) nav. ekspr. privoščljiv človek: nevoščljivci in privoščljivci … Slovar slovenskega knjižnega jezika