privabíti

privabíti
in privábiti -im dov. (ȋ á) 1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride: goste je znal privabiti; privabiti otroke na dvorišče // doseči, da kdo kam pride sploh: z dobro postrežbo je privabil veliko kupcev / privabiti miš v past / ekspr. petje je privabilo v gostilno še druge ljudi / ekspr. pomlad je privabila ptice 2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: njen dovtip mu je privabil na usta smehljaj; s svojim pripovedovanjem je znal vsem privabiti solze v oči 3. z vabljenjem narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabiti nove člane, naročnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • oglaševálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) naročnik (malega) oglasa: po objavi oglasa je oglaševalec prejel veliko ponudb; privabiti oglaševalce; naslov oglaševalca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • primamíti — in primámiti im, in primámiti im dov. (ȋ á; á ȃ) s privlačnostjo doseči, da kdo kam pride: primamil jo je k sebi / žuželke je primamil soj luči / primamiti ptice s hrano privabiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pripískati — am dov., tudi pripiskála (í) 1. piskajoč priti: pripiskali in pripeli so na oder / mimo je pripiskal vlak pripeljal 2. s piskanjem priklicati, privabiti: dolgo je piskal, pa svojih fantov ni mogel pripiskati ♦ lov. pripiskati srnjaka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • privabítev — tve ž (ȋ) glagolnik od privabiti: skrbeti za privabitev tujih turistov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zarúkati — am dov. (ū) lov. oglasiti se z močnim, donečim glasom: jelen je zarukal // s trobljenjem na rog privabiti jelena: lovci v gozdu so zarukali …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”