- búkniti
- -em dov. (ú ȗ) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor ∙ ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
búkniti
Look at other dictionaries:
vzbúkniti — em dov. (ú ȗ) bukniti navzgor: plamen vzbukne proti nebu ∙ ekspr. v deželi je vzbuknila vstaja silovito nastopila … Slovar slovenskega knjižnega jezika