Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grbín — a m (ȋ) ekspr., redko grbavec: bil je pritlikav možic, grbin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kráški — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kras: kamnit, pust kraški svet; pogozdovanje kraških goličav; kraška pokrajina; kraška tla / kraški izvir; kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu 2. nanašajoč se na Kras: postregli so jim s kraškimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pékinški — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Peking: pekinška industrija / pekinški pes pritlikav hišni pes s kratkim gobcem, visečimi uhlji, bujno, dolgo dlako in k hrbtu zavihanim košatim repom ♦ antr. pekinški človek človek iz srednjega pleistocena,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šetráj — a m (ȃ) začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti: lovor, majaron in šetraj ◊ bot. kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žépek — pka m (ẹ̑) nar. pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih; kraški šetraj: hoditi skozi žepek in brinje; vonj po žepku / voziti čebele na žepek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
