- prištévnost
- -i ž (ẹ́) sposobnost normalno presojati, ravnati: dvomi o njegovi prištevnosti; zmanjšanje prištevnosti / to dejanje je storil v prištevnosti ♦ jur. kazenska prištevnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prištévnost
Look at other dictionaries:
storílčev — a o [lč in u̯č] (ȋ) pridevnik od storilec: upoštevati storilčevo zmanjšano prištevnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znàn — in znán znána o prid. (ȁ á; á) 1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
