- prištéven
- -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) sposoben normalno presojati in ravnati: prišteven bolnik / dejanje je storil v prištevnem stanju ♦ jur. delno, zmanjšano prišteven; kazensko prišteven
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prištéven
Look at other dictionaries:
nèprištéven — vna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) ki ni prišteven: neprišteven človek; imeli so ga za neprištevnega / ubil ga je v neprištevnem stanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
