- pristávnik
- -a m (ȃ) nekdaj nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega pristavnika; grofov pristavnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pristav — prìstav m DEFINICIJA pomoćni sudski ili upravni službenik [sudski pristav; kotarski pristav] ONOMASTIKA pr. (prema zanimanju): Prȉstāv (Međimurje, Našice), Prìstavec (Varaždin), Prìstāvnīk (Čabar, Virovitica) ETIMOLOGIJA pri + v. stav, staviti … Hrvatski jezični portal