pristaviti — prìstaviti (što) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìstavljen> DEFINICIJA izložiti vatri i sl. da se kuha [pristaviti kavu] ETIMOLOGIJA pri + v. stav, staviti … Hrvatski jezični portal
prìstaviti — (što) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìstavljen〉 izložiti vatri i sl. da se kuha [∼ kavu] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pristavljati — prìstavljati (što) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. pristaviti ETIMOLOGIJA vidi pristaviti … Hrvatski jezični portal
prìstavljati — (što) nesvrš. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}pristaviti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pristav — PRISTÁV, (1, 2) pristăvi, s.m., (3) pristavuri, s.n. 1. (În evul mediu, în Ţara Românească şi în Moldova) Persoană care anunţa populaţiei ştirile oficiale; crainic. ♦ Funcţionar administrativ; ispravnic. 2. s.m. Vătaf pe moşia unui boier. 3. s.n … Dicționar Român
lônček — čka m (ō) 1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe 2. igrača, ki predstavlja lonček,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lônec — nca m (ó) 1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pískrček — čka m (ȋ) pog. lonček: piskrček s fižolom / piskrček mleka ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj piskrček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prištúliti — im dov. (ú ȗ) ekspr. dodati, pristaviti: na koncu članka je prištulila še nekaj svojih stavkov prištúliti se nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: na cesti se ji je prištulil vsiljiv fant / prištuliti se k mizi / sedaj bi se rad… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svój — svôja e zaim. (ọ ó) 1. izraža svojino osebka: to si lahko kupiš za svoj denar; imel je svojo mehanično delavnico; posodil ti bom svojo knjigo / pokazala je svoje roke / obleci svoj novi plašč / obdelovati svojo lastno zemljo 2. izraža splošno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika