čimbòlj — in čím bòlj in čim bòlj prisl. (ȍ; ȋ ȍ) kar se da (veliko), kar najbolj: čimbolj se mu približaj! trudi se, da bi bil čimbolj prisrčen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kordiálen — lna o prid. (ȃ) zastar. prisrčen, ljubezniv: sledilo je kordialno slovo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasmèh — in nasméh éha m (ȅ ẹ; ẹ̑) izraz obraza, navadno raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost: občudoval je njen nasmeh; hudomušen, ljubezniv, prijazen nasmeh / odgovoriti, pogledati z nasmehom; pozdraviti z nasmehom / ekspr.: na obrazih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objèm — éma m (ȅ ẹ) glagolnik od objeti, objemati: topel materinski objem; objem ob slovesu je bil prisrčen / ekspr.: iztrgati se iz objema; planila sta si v objem; vrgla se mu je v objem; dolgo jo je držal v objemu / knjiž., z oslabljenim pomenom:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odmévati — am nedov. (ẹ) 1. ponavljati se, širiti se kot odmev: streli odmevajo; klici odmevajo od gor; brezoseb.: ali slišiš, kako odmeva; zavpil je, da je odmevalo od skal; pren., knjiž. materin jok ji je še vedno odmeval v srcu // nav. ekspr. glasno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozdràv — áva m (ȁ á) 1. beseda, besede, s katerimi se izrazi naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: izgovoriti, zamomljati pozdrav; odgovoriti na pozdrav; glasen, komaj slišen pozdrav; dober dan, nasvidenje, zdravo in drugi pozdravi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presŕčen — čna o prid. (ȓ) star. prisrčen: njen otrok je zelo presrčen / presrčen pogovor; njegov presrčni smeh jih je razvedril / kot izraz hvaležnosti presrčna ti hvala / zajelo jih je presrčno veselje resnično, iskreno / objel je svojo presrčno mater… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prizòr — ôra m (ȍ ó) 1. del stvarnosti, dogajanja, kot ga kdo v trenutku vidi: opisati zanimiv prizor; pred seboj je zagledal nenavaden prizor; grozljiv, mučen, smešen prizor; prisrčen prizor iz družinskega življenja // navadno s prilastkom del… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sŕčen — 1 čna o prid. (ȓ) nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; dobiti srčni napad / srčni kirurg / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika