- prisôtnost
- -i ž (ó) dejstvo, da je kdo prisoten: njena prisotnost jih moti / publ. ugotavljati prisotnost kisika v večjih morskih globinah ● prisotnost duha prisebnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prisôtnost
Look at other dictionaries:
mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prôstor — óra m (ó ọ) 1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor 2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bližína — e ž (í) 1. majhna krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo / tu se že čuti bližina mesta // kraj, prostor, ki je blizu: ogledati si iz bližine; nikogar ni v bližini; čakati v bližini; neposredna bližina //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čutíti — in čútiti im nedov. (ȋ ú) 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúščina — e ž (ú) 1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: hoditi z druščino okrog; glasna, prijetna, vesela druščina; dobra, slaba druščina; druščina fantov in deklet; vodja druščine / zahajati v druščino // prisotnost koga, zlasti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúžba — e ž (ȗ) 1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov: človeška družba; sodobna jugoslovanska družba; gospodarstvo, življenje družbe; družina je osnovna celica družbe; najvplivnejša plast družbe; dialektično pojmovanje družbe; problemi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dualízem — zma m (ū) 1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta 2. filoz. filozofska smer,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
duháprisôtnost — i ž (ȃ ó) zastar. prisotnost duha, prisebnost: rešila ga je le izredna duhaprisotnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvójnost — i ž (ọ̑) prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin: v izboru pesmi se kaže očitna dvojnost; čutiti v sebi dvojnost; človek niha v dvojnosti svoje eksistence med dobrim in zlim / dvojnost malomeščanske morale dvoličnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
indicírati — am nedov. in dov. (ȋ) knjiž., redko nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako ♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
