bánda — e ž (ȃ) 1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande // pog. druščina, družba: popiva s svojo bando 2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda 3. star. godba: banda je zaigrala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beatelski — in beatleški a o [bítlski; bítlški] prid. (ȋ) nanašajoč se na beatlese: beatelska druščina / beatelska frizura … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brátovščina — e ž (á) 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezzvézen — zna o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru brezzvézno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čéden — dna o prid., čédnejši (ẹ ẹ̄) 1. precej lep: je visoke postave in čednega obraza; čedno dekle / oblečen je v čedno sivo obleko; pren., iron. no, čedna druščina! čedne stvari sem slišal o tebi 2. raba peša čist, snažen: otroke ima zmeraj čedne in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
delomŕznež — a m (ȓ) delomrzen človek: postaja vedno večji delomrznež; tu ni mesta za delomrzneže / druščina delomrznežev, postopačev in klatežev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
desperádo — a m (ȃ) knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dolgopŕst — a o [u̯g] prid. (ȓ r̄) 1. ki ima dolge prste: nežna, dolgoprsta roka 2. evfem. kradljiv, tatinski: prijeli so dolgoprstega nepridiprava; dolgoprsta druščina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúštvo — a s (ȗ) 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
družína — e ž (í) 1. zakonski par z otroki ali brez njih: ta družina stanuje v našem bloku; vsa družina je bila zbrana okrog mize; kmečka družina; biti iz dobre, poštene, premožne družine; šestčlanska družina; člani družine; publ. rojstni dan je praznoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika