- prirédje
- -a s (ẹ̑) lingv. 1. zveza glavnih stavkov: priredje in podredje / protivno priredje; vezalno priredje 2. zveza enakovrednih stavkov ali delov stavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prirédje
Look at other dictionaries:
disjunktíven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na disjunkcijo: disjunktivna sodba; disjunktivno vprašanje ♦ lingv. disjunktivni števnik števnik, ki opozarja na različnost štetega; ločilni števnik; disjunktivno priredje priredje, v katerem se stavki med seboj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
adverzatíven — vna o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja ♦ lingv. adverzativno priredje protivno priredje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopulatíven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopulo: kopulativni glagoli; kopulativni vezniki; kopulativno priredje vezalno priredje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lóčen — 1 čna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na lok: tu se začne ločna krivina; ločna oblika ◊ grad. ločni most most, katerega glavni nosilni element je lok; ločni nosilec nosilec v obliki loka; ločna konstrukcija mostu; les. ločna žaga ročna žaga z ogrodjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
protíven — vna o prid. (ȋ) star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu ♦ lingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sklepálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklepanje: sklepalni postopek ♦ lingv. sklepalni veznik priredni veznik za izražanje sklepa prej povedanega; sklepalno priredje priredje, v katerem drugi stavek izraža sklep, izpeljan iz prvega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vezálen — lna o prid. (ȃ) ki veže, povezuje: vezalna priprava / vezalne sile ♦ aer. vezalno pasovje pasovi, s katerimi se pritrdi padalo na telo; elektr. vezalni načrt načrt, ki prikazuje medsebojno povezavo električnih aparatov; lingv. vezalni veznik;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzróčen — čna o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na vzrok: vzročni in posledični vidik; vzročna utemeljenost / ugotoviti med pojavi vzročno zvezo / vzročno mišljenje mišljenje, ki iz skupnega nastajanja pojavov sklepa, da je eden od njih vzrok drugemu, drugim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paratáksa — e ž (ȃ) lingv. zveza glavnih stavkov; priredje: parataksa in hipotaksa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podrédje — a s (ẹ̑) lingv. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov: priredje in podredje ● knjiž., redko princip avtoritete in podredja podrejenega položaja, podrejenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
