pripustíti

pripustíti
-ím dov., pripústil (ȋ í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolil ● star. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesa ◊ vet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • pripùstiti — (koga, što) svrš. 〈prez. prìpustīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìpušten〉 1. {{001f}}pustiti koga da uđe, primiti u društvo, zajednicu 2. {{001f}}dopustiti da tko pristupi ispitu 3. {{001f}}dovesti ženku mužjaku radi oplođivanja, podvesti (ob. o… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pripustiti — pripùstiti (koga, što) svrš. <prez. prìpustīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìpušten> DEFINICIJA 1. pustiti koga da uđe, primiti u društvo, zajednicu 2. dopustiti da tko pristupi ispitu 3. dovesti ženku mužjaku radi oplođivanja, podvesti (ob …   Hrvatski jezični portal

  • pripuštati — pripúštati (koga, što) nesvrš. <prez. prìpuštām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. pripustiti ETIMOLOGIJA vidi pripustiti …   Hrvatski jezični portal

  • pripúštati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. prìpuštām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}pripustiti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • admisija — admìsija ž DEFINICIJA dozvola za što; dopuštenje ETIMOLOGIJA lat. admissio ≃ admittere: pripustiti, prihvatiti, dopustiti …   Hrvatski jezični portal

  • pripust — prípust m DEFINICIJA 1. puštanje ženke mužjaku radi oplođivanja (ob. o kravi ili kobili); pripuštanje 2. arh., v. dopuštenje, odobrenje (ob. za upis, za ispit) ETIMOLOGIJA vidi pripustiti …   Hrvatski jezični portal

  • konfirmácija — e ž (á) 1. knjiž. uradna potrditev: to je bila konfirmacija obstoječega pravnega reda 2. rel. birmi podoben obred pri protestantih: pastor ga ni hotel pripustiti h konfirmaciji …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pripúst — a m (ȗ) glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pripustítev — tve ž (ȋ) glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • privatíst — a m (ȋ) šol. kdor ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli: pripustiti k izpitu privatista …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”