- pripustítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pripustítev
Look at other dictionaries:
rigoróz — a m (ọ̑) nekdaj izpit ob zaključku fakultete, zlasti pravne, s katerim dobi kandidat naslov doktor: pripravljati se na rigoroz / prvi, drugi, tretji rigoroz ∙ žarg., šol. ustni izpit kot pogoj za pripustitev k zagovoru doktorske disertacije, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
