Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Пайкова Павлина — (Pajkova) словенская поэтесса и романистка (1854 1901), жена Янка Пайка. Рано начала писать патриотические стихотворения, из которых особенно известны: Materini glasovi , Ranjeni crnogorec , Prvi križ na turškem polju . Из повестей и романов П.… … Энциклопедический словарь Ф.А. Брокгауза и И.А. Ефрона
fabulíst — a m (ȋ) knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik: izrazit, nadarjen fabulist … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripovedáč — a m (á) zastar. pripovedovalec: pripovedač je umolknil ● zastar. priznani pripovedač je napisal nov roman pripovednik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripóvednica — tudi pripovédnica e ž (ọ̑; ẹ̑) ženska oblika od pripovednik: svetovno znana pripovednica / pripovednica je že tretjič pravila o nesreči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripovedoválec — lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj pripoveduje: pripovedovalec je umolknil; pripovedovalec in poslušalci / ljudski pripovedovalec ♦ lit. literarna oseba, ki dogajanje v pripovednem delu jezikovno uresničuje 2. zastar. pripovednik, pisatelj: slovenski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prozáik — a m (á) 1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika 2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prozaíst — a m (ȋ) kdor piše prozna dela, pripovednik: bil je pesnik, dramatik in prozaist; prozaisti povojnega obdobja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strújarstvo — a s (ȗ) knjiž. pripadnost literarni, politični smeri: kot pripovednik se je dvignil nad strujarstvo / predstavnik modernega glasbenega, literarnega strujarstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vitalístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na vitalizem: vitalistična filozofija; vitalistična biološka teorija / vitalistični pesnik, pripovednik / vitalistična lirika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
