priponauti — intr. išbūti kurį laiką ponu: Užteks tau – jau gana priponavaĩ! Gs. | refl.: Prisiponausi dar ik soties! V.Kudir. ponauti; atponauti; įsiponauti; išponauti; nuponauti; paponauti; priponauti; užponauti … Dictionary of the Lithuanian Language
nìč — m neskl., tudi nìč níča m (ȉ ȋ) 1. kar ne obstaja, ne biva: razlika med nekaj in nič / nav. ekspr.: iz nič ni nič; ustvariti iz niča; razbliniti se v nič 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža zelo majhno količino, vrednost: to je vse skupaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripon — PRIPÓN, pripoane, s.n. 1. Funie sau odgon cu care se leagă vitele la păscut; ţăruş înfipt în pământ de care se prinde această funie sau acest odgon. ♦ Funie care serveşte la legarea de mal sau la tragerea la mal a unei ambarcaţii; ţăruş de care… … Dicționar Român
deléžniški — a o (ẹ̑) pridevnik od deléžnik: deležniška pripona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
leksikalizírati se — am se dov. in nedov. (ȋ) lingv. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
manjšálen — lna o prid. (ȃ) lingv. ki izraža pomanjšanje: manjšalna pripona / manjšalna izrazna sredstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdolóčniški — a o prid. (ȅ ọ̄) nanašajoč se na nedoločnik: nedoločniška osnova, pripona / nedoločniška konstrukcija v nekaterih jezikih zveza osebka ali predmeta z nedoločnikom kot povedkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
participiálen — lna o prid. (ȃ) lingv. deležniški: participialna pripona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridévniški — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pridevnik: pridevniške izpeljanke / pridevniška beseda beseda, ki se ravna v spolu, sklonu in številu po samostalniku; pridevniška pripona; pridevniška sklanjatev sklanjatev pridevnika, pridevniške besede; taka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šártka — e ž (ȃ) nar. primorsko vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
