- pripénjanje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od pripenjati: pri pripenjanju šopka se ji je tresla roka; priprava za pripenjanje perila / obvezno pripenjanje z varnostnim pasom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pripénjanje
Look at other dictionaries:
ščipálka — e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila: otrok ji je podajal ščipalke; lesena, plastična ščipalka; košarica, vrečka za ščipalke / ščipalke za obešanje perila // majhna priprava iz dveh krakov za pripenjanje česa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stremeníca — e ž (í) 1. jermen za pripenjanje, pritrditev stremena na sedlo: podaljšati stremenice 2. jermen za pripenjanje vesla na bok čolna: vtaknil je veslo skozi stremenice in začel veslati 3. šport. na smučko pripet jermen ali spiralna žica, ki poteka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕžek — žka m (ȓ) zaponka za pripenjanje nogavic: kupiti nove držke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karabín — a m (ȋ) podolgovata kovinska priprava z vzmetnim jezičkom za pripenjanje; vponka: pas s karabinom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klínček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček // temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico 2. redko lesen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúkica — e ž (ú) 1. manjšalnica od kljuka: pritisne na kljukico in vrata se odprejo / vzvod s kljukico / plašč je obesila na kljukico 2. pog. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: otrok ji je z veseljem podajal kljukice / kljukice za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obróček — čka m (ọ̑) manjšalnica od obroč: nabiti obroček na sodček; kovinski, leseni obročki / okrasni obročki; obroček za ključe; obročki za pripenjanje zaves / hrustančasti obročki sapnika / obročki dima // kovinska ploščica, ki se da, pritrdi ptici… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpénjanje — a s (ẹ̑) glagolnik od odpenjati: odpenjanje in zapenjanje gumbov / pripenjanje in odpenjanje vagonov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pás — ú tudi a m, mn. pasóvi stil. pási; im., tož. dv. pasóva tudi pása (ȃ) 1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jo je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripenjálo — a s (á) priprava za pripenjanje: pripenjalo je delovalo avtomatično … Slovar slovenskega knjižnega jezika
