- priklòp
- -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) priključitev: napeljava je končana, čakajo na priklop elektrike
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
priklópen — pna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na priklop ali priklapljanje: priklopna naprava, priprava / priklopni sedež pomožni sedež brez nog, pritrjen na krajni sedež v vrsti; priklopno vozilo vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika