- prijáhati
- -am tudi -jášem dov. (ā) jahajoč priti: prijahati do pastirjev, iz trdnjave; prijahati po stezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dojáhati — am tudi jášem dov. (ā) redko prijahati: Če bi bil podvizal, dojahal bi bil vendar do Loge vesi (I. Pregelj) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pri... — ali prì... predpona (ȉ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uhátec — tca m (ȃ) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel: prijahati na uhatcu; rigajoč uhatec … Slovar slovenskega knjižnega jezika