- bŕzec
- -zca m (ȓ) 1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; beograjski brzec 2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bŕzec
Look at other dictionaries:
póljski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Poljake ali Poljsko: poljski jezik; poljska država, vlada; poljsko litovski slovar / poljska meja, pokrajina / poljski Židje; poljsko plemstvo póljsko prisl.: govoriti (po) poljsko tudi pôljski a o prid. (ọ̑; ó)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brzéti — ím nedov. (ẹ í) hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom // redko hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele brzèč éča e: mimo brzeči ljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
