Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izbóljšek — ška m (ọ̑) 1. redko izboljšava: tehnični izboljšek 2. star. priboljšek: z izboljški ga je pridobila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobóljšek — ška m (ọ̑) 1. star. priboljšek: s poboljški ga je pridobivala zase / za poboljšek mu je poslala kos potice 2. zastar. izboljšanje, izboljšava: doseči poboljšek in napredek; dihanje je kazalo na poboljšek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posébek — bka m (ẹ̑) nar. priboljšek, poslastica: rada mu postreže s kakimi posebki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posébnica — e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od posebnež: njegova žena je posebnica 2. nar. priboljšek, poslastica: rad si privošči kako posebnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pribóljšati — am dov. (ọ̑) nar. 1. izboljšati, povečati: priboljšali so mu podporo 2. dati priboljšek, priboljške: mama mu je rada kaj priboljšala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
primakníti — in primákniti em dov. (ȋ á) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: primaknil je stol k mizi in sedel; primaknil ji je svetilko, da bi bolje videla / primaknil je svojo roko k njeni 2. ekspr. dati prispevek k vsoti: tudi on je nekaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privoščíti — in privóščiti im dov. in nedov. (ȋ ọ) 1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
