Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekstáza — e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fascinácija — e ž (á) knjiž. močna prevzetost: rešiti se fascinacije / vsi so bili pod fascinacijo tega dogodka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prešínjenost — i ž (ȋ) knjiž., redko prevzetost, navdahnjenost: čuti se nezadostna prešinjenost s kakršnokoli idejo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevzétje — a s (ẹ̑) 1. redko prevzem: prevzetje blaga, materiala / prevzetje tujih besed / prevzetje oblasti 2. zastar. prevzetost: notranje prevzetje / v prevzetju je na široko odprla oči ● zastar. zaradi svojega prevzetja med sošolci ni bil priljubljen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhíčenje — a s (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenje: vzhičenje ob uspehu / videti vzhičenje na obrazu koga / govoriti z vzhičenjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhíčenost — i ž (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenost: vzhičenost mine, prevzame koga; vzhičenost nad lepoto pokrajine / ljubezenska vzhičenost / govoriti z vzhičenostjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzhít — a m (ȋ) zastar. prevzetost, navdušenje: zadrhteti od vzhita / videti vzhit v očeh koga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamáknjenost — i ž (á) ekspr. stanje zamaknjenega človeka: pasti v zamaknjenost; mistična zamaknjenost; zamaknjenost preroka / iz zamaknjenosti ga je prebudil velik hrup / zaradi zamaknjenosti v knjigo ni opazil njenega prihoda // veliko navdušenje, zanos,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavzétje — a s (ẹ̑) 1. glagolnik od zavzeti: zavzetje bunkerja, utrdbe / zavzetje vodilnih položajev v politiki 2. star. zavzetost: delati kaj z zavzetjem / igralec je govoril brez notranjega zavzetja / pesem jih je navdala z zavzetjem jih je prevzela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavzétnost — i ž (ẹ) zastar. zavzetost, vnema: velika zavzetnost za jezik / z veliko zavzetnostjo opravlja svoje delo ∙ zastar. ljubezenska zavzetnost prevzetost, vznemirjenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
