- prevítje
- -a s (ȋ) glagolnik od previti: previtje žice
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prevòj — ôja m (ȍ ó) 1. redko previjanje, previtje: mehanizem za prevoj traka v pisalnem stroju 2. lingv. zamenjava korenskega samoglasnika, zlasti sprednjega z zadnjim: prevoj, preglas in premet ● redko zdravnik je moral uporabiti čist prevoj povoj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika