- brusílec
- -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki z brusom obdeluje predmete: brusilec diamantov, leč; tečaj za rezkalce in brusilce 2. delavec, obrtnik, ki brusi rezila: brusilec nožev in škarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brusáč — a m (á) 1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico 2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jeklobrúsec — sca m (ȗ) brusilec jeklenih izdelkov: priučiti jeklobrusce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamnorèz — in kamnoréz éza m (ȅ ẹ; ẹ̑) redko kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov // brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamnorézec — zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec … Slovar slovenskega knjižnega jezika