Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kàrlica — ž 1. {{001f}}drvena posuda za pretakanje mlijeka 2. {{001f}}reg. (+ srp.), {{c=1}}v. {{ref}}zdjelica (2){{/ref}} ✧ {{001f}}austr.njem … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
trànsfūzija — ž 1. {{001f}}općenito, pretakanje, prodiranje (tekućine), prelijevanje, prijenos (tekućine) 2. {{001f}}med. prenošenje krvi ili krvnih derivata (plazma, eritrociti, trombociti) zdrave osobe (davatelji) odgovarajuće krvne grupe u optok krvi… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
karlica — kàrlica ž DEFINICIJA 1. drvena posuda za pretakanje mlijeka 2. reg. [i] (+ srp.)[/i], v. zdjelica (2) ONOMASTIKA pr.: Kàrlica (Zagreb, Garešnica) ETIMOLOGIJA austr.njem. Kärle ← stvnjem. kar: posuda … Hrvatski jezični portal
naftovòd — óda m (ȍ ọ) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za odvajanje, pretakanje nafte: napeljati naftovod … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natéga — e ž (ẹ̑) teh. priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine: odstraniti vodo z natego; steklena natega / izvleči polno natego vina / princip natege … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oprávek — vka m (ȃ) 1. kar kdo opravlja a) glede na okoliščine: imeti opravek na sodišču; opravki v zvezi s prodajo hiše; imam dosti opravkov / biti v mestu po opravku; hoditi, iti, priti po opravkih; šli so vsak po svojem opravku; moram še po opravkih;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potéga — e ž (ẹ̑) teh. gumijasta ali plastična cev za izvlečenje, pretakanje tekočine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepúst — a m (ȗ) grad. 1. cevast prostor pod cesto, železniško progo za pretakanje padavinske vode: prepust se je zamašil / cestni, železniški prepust 2. odprtina ob jezu z zaporno napravo, namenjena za uravnavanje odtoka odvečne vode: prepust pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretakálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na pretakanje: pretakalna odprtina / pretakalna naprava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šéf — 1 a m (ẹ̑) kdor vodi delo kake delovne enote: biti, postati šef; razumevajoč, strog šef / šef (železniške) postaje; šef protokola / šef kuhinje, oddelka, strežbe vodja; šef trgovine poslovodja ∙ pog. ti si pa šef iznajdljiv, pameten // kdor vodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
