prestrézati

prestrézati
-am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • stréči — stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ) 1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prestrégati — am nedov. (ẹ̄) knjiž., redko prestrezati: prestregati deževnico / prestregati zračni tok / prestregati pisma …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prestrézanje — a s (ẹ) glagolnik od prestrezati: prestrezanje krvi; naprava za prestrezanje plina / prestrezanje zvočnih signalov / prestrezanje sovražnikovih letal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ščítek — tka m (ȋ) 1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči: prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: pred očmi je držal zelen ščitek 2. nav.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • udárec — rca m (ȃ) 1. sunkovit dotik, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarec ga je zadel v tilnik; ekspr. udarci so padali z vseh strani; odbijati, prestrezati udarce; stisniti pest za udarec; umikati se pred udarci; z enim udarcem ga je pobil na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zastávljati — 1 am nedov., stil. zastavljájte; stil. zastavljála (á) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno: zastavljati cesto z ovirami / s svojimi telesi so zastavljali izhod / zastavljati komu pot // s postavitvijo česa napolnjevati,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”