- presedéti
- -ím dov. (ẹ́ í) sedeč prebiti, preživeti: po več ur dnevno je presedel na klopi; nepremično je presedel celo uro / popoldne je presedela pri frizerju; ekspr. ure in ure je presedel pri knjigah bral, študiral / ekspr. več let je presedel v zaporu prebil, preživel ∙ ekspr. presedeti kazen prestati presedèn -êna -o 1. deležnik od presedeti: ure, presedene na sestankih 2. knjiž. poškodovan od sedenja: preseden naslanjač
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.