ákt — a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
atlánt — 1 a m (ā) raba peša atlas1: brskati po atlantu; zemljepisni atlant 2 a m (ā) um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: balkon podpirajo orjaški atlanti; portal palače z dvema atlantoma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bezáti — ám [bǝz] nedov. (á ȃ) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bláto — a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu // ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕbati — am nedov. (ȓ) bezati, brskati: brbati po nosu; brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti ∙ ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕčkati — am nedov. (ȓ) redko brskati, stikati, šariti: brčkati po predalu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕkati — am nedov. (r̄ ȓ) nar. brskati: brkati po pesku / brkati po torbi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brkljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕskanje — a s (r̄) glagolnik od brskati: brskanje po pesku; brskanje po preteklosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobnjáva — e ž (ȃ) knjiž. 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: veliko drobnjav je že odnesla v zastavljalnico; brskati po kupu zavrženih drobnjav; gospodinjske drobnjave / ekspr. že takrat je objavljal svoje drobnjave krajše literarne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
