bájati — am nedov. (ȃ) knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogováti — újem nedov. (á ȗ) star. 1. prerokovati, vedeževati: ne bo se zgodilo, kar boguješ 2. vladati kot bog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iz — predl., z rodilnikom 1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káva — e ž (á) 1. zrna, dobljena iz semen kavovca: mleti, pražiti kavo / kava v prahu / mlinček za kavo za mletje kave // pijača iz teh zrn: po kosilu so pili kavo; skuhala je močno kavo; kava s smetano / servis, skodelice za kavo / elipt. prosim kavo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvárta — 1 e ž (ȃ) muz. interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj: zaigrati kvarto // četrta diatonična stopnja glede na dani ton 2 e ž (ȃ) zastar. karta2: začeli so metati kvarte; iz kvart prerokovati; igrati na kvarte; kupček kvart … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práviti — im nedov. in dov. (á ȃ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: praviti novice; kdo ti je pravil o tem; tega ni treba okrog, pog. naprej praviti / poslušajte, kaj vam pravim: najbolje bo, da takoj odidemo / komu kaj na uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prerokovánje — a s (ȃ) glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba ♦ rel. apokaliptična prerokovanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prorokováti — újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šlôgati — am tudi šlógati am nedov. (ȏ; ọ̑) nižje pog. vedeževati, prerokovati: šlogala ji je iz kart … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usóda — e ž (ọ̑) 1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati: tako je odločila usoda; ekspr. usoda ji ni dala, namenila sreče; ekspr. usoda ga preganja, tepe; upirati se usodi; dobra,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
