- prerókba
- -e ž (ọ̑) kar kdo prerokuje: ta prerokba se je uresničila; verjeti prerokbam; dvoumne prerokbe / ekspr. prerokba, da bo film dobil nagrado napoved
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
orákelj — klja m (á) 1. pri starih Rimljanih preročišče: oditi v orakelj / delfski orakelj // prerokba: razvozlati orakelj; njegove besede so zvenele kot orakelj 2. knjiž. prerok: bil je pravi pesniški orakelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preročánstvo — a s (ȃ) knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preróčba — e ž (ọ̑) zastar. prerokba: bil je prepričan, da se bo ta preročba uresničila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prerokovánje — a s (ȃ) glagolnik od prerokovati: prerokovanje prihodnosti / prerokovanje iz kave, zvezd / prerokovanje vremena za teden naprej / prerokovanje se je izpolnilo prerokba ♦ rel. apokaliptična prerokovanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preróštvo — a s (ọ̑) knjiž. prerokba: njegovo preroštvo se je uresničilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
proróčba — e ž (ọ̑) zastar. prerokba: proročba se je izpolnila … Slovar slovenskega knjižnega jezika