objádrati — am dov. (ȃ) 1. z jadranjem priti okrog česa: trikrat je objadral otok / objadrati zemljo / objadrati pomol, rt 2. z jadranjem se izogniti: objadrati nevarne čeri 3. z jadranjem prepotovati: objadrati vso jadransko obalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objáhati — am tudi jášem dov. (ā) 1. z jahanjem priti okrog česa: da bi si dobro ogledala položaj, je izvidnica previdno objahala trdnjavo // z jahanjem priti od enega konca do drugega: pred odhodom je komandant objahal vrsto konjenikov 2. z jahanjem se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objézditi — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. z jezdenjem priti okrog česa: v diru je objezdil steber sredi arene 2. z jezdenjem se izogniti: v velikem loku je objezdil sovražni tabor 3. z jezdenjem prepotovati: objezditi deželo, posestvo / objezditi vsa delovišča v gozdu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obplúti — plôvem in plújem dov., tudi obplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti okrog česa: obpluti otok / obpluti svet, zemljo / obpluti rt 2. s plutjem se izogniti: obpluti čeri, plitvino 3. s plutjem prepotovati: obpluti vso afriško obalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrómati — am dov. (ọ̑) ekspr. obhoditi, prepotovati: v dobrem tednu je obromal vso deželo / novica je hitro obromala mesto / v poletju je obromala skoraj vse cerkve v bližnji okolici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počéz — prisl. (ẹ̑) 1. vzporedno s krajšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: avtomobil stoji počez na cesti; pot drži počez čez njivo / počez prerezati steblo; pretrgati list podolgem in počez / ekspr. šel je (kar) na počez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podólž — [u̯ž] prisl. (ọ̑) podolgem: travnik je podolž sekal jarek; niti so napete podolž in počez ∙ ekspr. podolž in počez prepotovati deželo v vseh smereh; vso [u̯ž] predl. (ọ̑) redko vzdolž: podolž velike dvorane so stebri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pre... — 1 predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja čez kaj, skozi kaj, na celotno površino česa: prebresti, preiti, prekoračiti / prebiti, precediti, preluknjati / prekriti, prelepiti b) opravljenega premikanja,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebégati — am dov. (ẹ̑) knjiž. 1. begajoč prehoditi, prepotovati: prebegal je skoraj ves svet; prebegala je mesto podolgem in počez 2. zbegati: tako so ga prebegali, da ni vedel, kaj naj stori … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preblodíti — in preblóditi im dov., preblójen in preblóden (ȋ ọ) ekspr. blodeč prepotovati: prebloditi cel svet … Slovar slovenskega knjižnega jezika