Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ob... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati c) opravljenega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objádranje — a s (ȃ) glagolnik od objadrati: objadranje sveta / objadranje čeri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólotok — óka tudi a in polotòk óka m (ọ̑ ọ, ọ̑; ȍ ọ) del kopnega sveta, najmanj od dveh med seboj stikajočih se strani obdan z vodo: objadrati polotok / Balkanski polotok; polotok Istra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ŕt — a m (ȓ ŕ) skrajni, navadno ozki, skalnati del polotoka, otoka: objadrati rt; rti, kleči in čeri / Rt dobre nade ∙ star. rt kopja konica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rtìč — rtíča m (ȉ í) manjšalnica od rt: objadrati rtič / Debeli rtič … Slovar slovenskega knjižnega jezika
