- preostája
- -e ž (ȃ) knjiž., redko, v zvezi na preostajo na pretek: rekel je, da nima časa na preostajo; vsega so imeli na preostajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
preostája
Look at other dictionaries:
preostájati — am nedov. (ā) nav. 3. os. (večkrat) biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostajati: nikoli mu ne preostaja dosti časa; kaj pa še hočeš, saj vam doma vsega preostaja b) neopravljen, nenarejen: preostajalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
