- brónhij
- tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brónhij
Look at other dictionaries:
bronhiektazíja — e ž (ȋ) med. bolezensko razširjen bronhij: bolnik z bronhiektazijami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dušníca — in dúšnica e ž (í; ȗ) nav. mn. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica: vnetje dušnic 2. zastar. dihalni organ kopenskih členonožcev v obliki cevk; zračnica: žuželke dihajo z dušnicami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
