- brončén
- -a -o prid. (ẹ̑) bronast, bronen: brončen kip; brončeno okrasje / njegov obraz je bil brončene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brónčen — čna o prid. (ọ̑) ki je iz bronse: brončni premaz; brončna barva; prim. bronsen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Musēum — (griech. Museion), hieß bei den Griechen 1) zunächst ein Musentempel; dânu 2) überhaupt ein den Musen, d.h. den Wissenschaften u. Künsten, geweihter Ort. Das erste M. in letzterm Sinne errichtete Ptolemäos Philadelphos (284–46 v. Chr.) zu… … Pierer's Universal-Lexikon
Herculanĕum — (gewöhnlich Herculānun genannt, ital. Ercolano), alte Stadt in Campanima felix, am Meere u. am westlichen Fuße des Vesuv; zuerst von Oskern bewohnt, später von Tyrrhenern u. endlich von Griechen besetzt. Die Römer bemächtigten sich schon vor dem… … Pierer's Universal-Lexikon
brónsen — sna o in brónzen zna o (ọ̑) pridevnik od bronsa: bronsna barva; prim. brónčen … Slovar slovenskega knjižnega jezika