preobílje

preobílje
-a s (ȋ) 1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju 2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev // zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; prevečknjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenjelit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • tautològija — ž 1. {{001f}}retor. stilska figura u kojoj se, radi isticanja, jedna za drugom nižu riječi istog ili vrlo sličnog značenja [i lijepa i zgodna] 2. {{001f}}preobilje u izražavanju koje nalazi opravdanje u prirodi jezika [kiša kiši; stara baba; vući …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pleonazam — pleonàzam m <G zma> DEFINICIJA suvišno gomilanje istoznačnih riječi [potencijalna mogućnost; kondicionalan uvjet] ETIMOLOGIJA lat. pleonasmus ← grč. pleonasmós: preobilje ← pleonázein: imati više nego dovoljno …   Hrvatski jezični portal

  • tautologija — tautològija ž DEFINICIJA 1. retor. stilska figura u kojoj se, radi isticanja, jedna za drugom nižu riječi istog ili vrlo sličnog značenja [i lijepa i zgodna] 2. preobilje u izražavanju koje nalazi opravdanje u prirodi jezika [kiša kiši; stara… …   Hrvatski jezični portal

  • abundánca — e ž (ȃ) redko zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari ♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • edínščina — e ž (ȋ) star. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pleonázem — zma m (ā) lit. pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje: v njegovem besedilu je mnogo pleonazmov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”