- prenehávanje
- -a s (ȃ) glagolnik od prenehavati: postopno prenehavanje rasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nekrobióza — e ž (ọ̑) med. postopno prenehavanje življenjskih procesov v delu organizma, odmiranje: nekrobioza tkiva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odtegováti — újem nedov. (á ȗ) 1. s hitrimi gibi delati, da kdo česa ne more več držati, se česa ne more več dotikati: odtegovati roko 2. delati, povzročati, da kdo a) ni več skupaj s kom: služba ga odteguje otrokom; odtegovati se družbi b) ne dela več česa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebújati — am nedov. (ú) 1. povzročati, da postaja kdo buden: rahlo je prebujala otroka; počasi se je prebujal // v zvezi z iz povzročati prenehavanje stanja, kot ga določa samostalnik: prebujal ga je iz globokega spanja / prebujati iz nezavesti / skušal ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbújati — am nedov. (ú) 1. povzročati prehod iz spečega stanja v budno: zbujati delavce; zbujali so jih ob štirih / zbuja ga budilka; pren., pesn. spomladi zbuja svet ptičje petje // spravljati koga k zavesti: zbujati koga z udarci, s hladno vodo // v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika