detašírati — am dov. in nedov. (ȋ) voj. premestiti del vojaške enote drugam: detaširati četo na nov položaj detašíran a o: detaširani oddelki redne vojske … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotíšče — a s (í) 1. prostor za kotenje: premestiti breje svinje v kotišče; čiščenje kotišča / kotišča komarjev so polivali s petrolejem 2. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: to močvirje je kotišče bolezni; kotišča… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpremestljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da, ne sme premestiti: takrat so bili nekateri uslužbenci nepremestljivi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premestítev — tve ž (ȋ) glagolnik od premestiti: prositi za premestitev; premestitev iz vasi v mesto; odločba o premestitvi na drugo delovno mesto ♦ voj. premestitev vojaka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premestljív — a o prid. (ȋ í) ki se da, sme premestiti: premestljivi delavci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premontírati — am dov. (ȋ) odstraniti pritrjeni stroj, sestavni del z enega mesta in ga pritrditi na drugo; premestiti, prestaviti: premontirati nosilce; po potrebi lahko elemente premontirajo ◊ film. premontirati film po opravljeni montaži film ponovno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prešólati — am dov. (ọ̑) 1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo: učence iz okoliških šol so prešolali na matično šolo; dijaku so svetovali, naj se prešola / otroka so prešolali v manj zahteven razred 2. knjiž., redko usposobiti za drugo delo:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trák — ú in a, mn. trakóvi stil. tráki (ȃ) 1. dolg, ozek in tanek kos blaga, gume, kovine: odvijati trak; prišiti trak; razrezati trak na več delov; navezati na trak; prevezati s trakom; gumiran, papirnat, svilen trak; okrasni, pisani trakovi; trak in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transferírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. fin. prenesti devizna sredstva ali druge vrednosti na račun koga iz druge države: transferirati pokojnino; banka je znesek takoj transferirala / transferirati v tujino 2. zastar. premestiti: transferirati uslužbenca… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
urádnik — a m (ȃ) kdor je zaposlen v javni, državni službi in opravlja uradne, zlasti pisarniške posle: uradnik mu je izdal potrdilo; imenovati, premestiti, upokojiti uradnika / davčni, občinski, poštni, sodni, železniški uradnik; nižji, višji uradnik /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
