Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
koncépten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koncept: rokopis obsega petdeset drobno pisanih konceptnih strani / za avtorja je značilna tudi popolna konceptna doslednost ◊ jur. konceptni uradnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kraljévi — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na kralje: razkošni kraljevi dvorci; kraljevi prestol; mogočna kraljeva krona / kraljeva moč, oblast / izhaja iz kraljevega rodu / cesarsko kraljevi [c. kr.] uradnik uradnik v avstroogrskem cesarstvu / v nagovoru vaše… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvéstor — ja m (ẹ) 1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja 2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prefékt — a m (ẹ̑) 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
akuráten — tna o prid. (ȃ) star. točen, natančen, vesten: akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
banovínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na banovino: banovinske meje / banovinski uradnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bévskniti — em tudi bêvskniti em dov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
birokrát — a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
birokrátičen — čna o prid. (á) birokratski: birokratični predpisi; birokratičen uradnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
