- prém
- -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) knjiž. 1. raven: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju 2. dosleden, načelen: bister in prem človek ◊ fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; lingv. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju prémo 1. prislov od prem: premo hoditi; premo sorazmeren odnos 2. izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov; naravnost: odšel je premo domov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.