Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bŕnež — a m (ȓ) redko brnenje: brnež motorja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dínamo — tudi dinámo a m (ȋ; ȃ) stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti: pritrditi dinamo na kolo; avtomobilski dinamo; slišati je bilo samo brnenje dinama … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enozvóčen — čna o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima ves čas isti zvok: enozvočno brnenje motorja // star. enoličen, monoton: enozvočna pesem kolovrata enozvóčno prisl.: ura tiktaka enakomerno in enozvočno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glušíti — ím nedov. (ȋ í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jerménje — a s (ẹ̑) več jermenov, jermeni: popravljati jermenje pri uzdi / brnenje strojev in enakomeren tek jermenja / trgovati s tehničnim jermenjem ♦ teh. transmisijsko jermenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámera — e ž (ȃ) optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak: snemati s kamero; brnenje kamer / rabi se samostojno ali s prilastkom: filmska, snemalna kamera; 35 milimetrska kamera; podvodna kamera za snemanje pod vodo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kamiónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kamion: brnenje kamionskih motorjev; kamionska kabina / kamionski prevoz, promet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motór — ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni; letalu se je pokvaril motor; motor teče enakomerno; pognati, prižgati, vključiti motor; brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddaljíti se — ím se tudi oddáljiti se im se dov., oddáljil se (ȋ í; ā ȃ) 1. premikajoč se povečati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: ladja se je na svoji poti na nekaterih mestih precej oddaljila od obale; oddaljiti se za nekaj korakov; nekoliko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogluševáti — újem nedov. (á ȗ) s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: brnenje strojev ga oglušuje; trušč ljudi oglušuje // povzročati, da se kaj ne sliši; glušiti: mah je ogluševal korake / gromi so ogluševali drug drugega oglušujóč a e:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
