- prekmálu
- prisl. (ȃ) preveč kmalu: letos je sneg prekmalu zapadel / ekspr. kmalu, prekmalu je minilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prekmálu
Look at other dictionaries:
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kmálu — prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: kmalu se je utrudil; kmalu potem so se poslovili; prav kmalu prinesi; ne bo ga tako kmalu / ekspr. kmalu, prekmalu je minilo / nar. zbudil se je kmalu zjutraj zgodaj ∙ ekspr. voda je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odcvèsti — tudi odcvestì cvetèm, in odcvêsti cvêtem [ cvǝ in cve ] dov., odcvèl odcvelà in odcvêla in odcvetèl odcvetlà in odcvêtel odcvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas prenehati cvesti: ko trta odcvete, začnejo rasti grozdne jagode; pren., ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenágliti se — im se dov. (á ȃ) premalo premišljeno a) reči, izreči: v pogovoru z njo se je večkrat prenaglil; prenagliti se v besedah, z besedami; star. prenagliti sodbo prenagliti se v sodbi, s sodbo b) narediti kaj, se odločiti za kaj: spoznal je, da se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevréd — prisl. (ẹ̑) nar. prezgodaj, prekmalu: ali sem prevred prišel; nikar se prevred ne veselite … Slovar slovenskega knjižnega jezika
