končáti — ám dov. (á ȃ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúša — e ž (ú) 1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka: človek ima telo in dušo; pogubiti dušo; skrbeti za dušo / v krščanstvu: moliti za pokoj, zveličanje duš; trpljenje duš v vicah / ekspr. tekel je, da bi kmalu dušo izpustil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísliti — im nedov. (í ȋ) 1. biti dejaven v zavesti: dolgo ni mogel misliti; ne morem urejeno, zbrano misliti / čeprav dobro govori angleško, misli še vedno v domačem jeziku / učenec je logično mislil; zna politično misliti / ekspr. mislil je in mislil,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
návček — čka m (á) v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga: zvoniti z navčkom ∙ evfem. kmalu mu bo zapel navček kmalu bo umrl; ekspr. takim prizadevanjem že poje navček takih prizadevanj bo kmalu konec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokázati — tudi pokazáti kážem dov. (á á á) 1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preíti — ídem stil. préjdem dov., preídite stil. préjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, ẹ) 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prisvetíti — in prisvétiti im dov. (ȋ ẹ) sveteč se pojaviti: luna, zvezda je prisvetila / sončni žarek je prisvetil v sobo ∙ ekspr. dan bo kmalu prisvetil kmalu se bo zdanilo // sveteč z lučjo priti: prisvetil je v hišo / ekspr. kmalu je prisvetila za njim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úra — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blížati se — am se nedov. (ȋ) 1. prihajati bližje v prostoru: nekdo se bliža hiši; boječe se bližati / koraki se bližajo 2. prihajati časovno bližje: bliža se božič, rešitev, večer ∙ bliža se mi konec, zadnja ura kmalu bom umrl; ženska se že bliža tridesetim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dánes — [nǝs] prisl. (á) 1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
