- brlívka
- -e ž (ȋ) preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brlévka — e ž (ẹ̑) nar. zahodno brlivka: brlevka je medlo gorela; priviti brlevko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brlíka — e ž (í) nar. brlivka: v sobi je gorela samo brlika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brljávka — e ž (ȃ) 1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati 2. ekspr. ženska, ki slabo vidi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetléti — ím nedov., svétli in svêtli (ẹ í) 1. oddajati, dajati neizrazito, slabo svetlobo: brlivka svetli / na zaslonu so svetlele črte in proge so bile 2. postajati bolj svetel: lasje so ji na soncu svetleli; nebo je polagoma svetlelo / knjiž. obraz mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika