Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
avskultácija — e ž (á) med. preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje: avskultacija pljuč, srca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
avtopsíja — e ž (ȋ) 1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije; orisati stanje na podlagi avtopsije 2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
endoskóp — tudi endoskòp ópa m (ọ̑; ȍ ọ) med. priprava za preiskovanje votlih organov in telesnih votlin z ogledovanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
endoskopíja — e ž (ȋ) med. preiskovanje votlih organov in telesnih votlin z ogledovanjem: aparat za endoskopijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inspékcija — e ž (ẹ) med. preiskovanje telesa z gledanjem, ogledovanje: inspekcija in avskultacija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdúkcija — e ž (ú) med. preiskovanje trupla z rezanjem, odpiranjem zaradi ugotovitve vzroka smrti: obdukcija ponesrečencev / opraviti obdukcijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogledovánje — a s (ȃ) glagolnik od ogledovati: ogledovanje razstavljenih predmetov / strateško ogledovanje ♦ med. preiskovanje telesa z gledanjem; inspekcija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
palpácija — e ž (á) med. preiskovanje organov, tkiv, telesnih votlin s tipanjem, otipavanje: ugotoviti bolezen s palpacijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
perkusíja — tudi perkúsija e ž (ȋ; ú) med. preiskovanje telesa s trkanjem, pretrkavanje: perkusija prsnega koša … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preiskávanje — a s (ȃ) preiskovanje: preiskavanje hiš / zaprli so ga in začeli preiskavanje / preiskavanje jam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
