bagrén — a o prid. (ẹ̄) star. škrlaten: bagreno pregrinjalo / bagrena zarja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brokáten — tna o prid. (ȃ) ki je iz brokata: bila je oblečena v srebrno brokatno obleko; brokatno pregrinjalo / bogato izrezljani brokatni stoli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kôcast — a o prid. (ó) 1. pokrit, obdan z neurejeno razvrščenimi (dolgimi) dlakami: majhen kocast pes; kocast rep veverice / bundo je imel podloženo s kocasto kozjo kožo / kocasta površina tkanine / telovnik iz kocastega blaga; kocasto posteljno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležíščen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na ležišče: ležiščno dno / ležiščno pregrinjalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napénjati — am nedov. (ẹ̑) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati a) da doseže kaj največjo možno dolžino: napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napéti — pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ ȅ) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti b) da postane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nategníti — in natégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. z vlečenjem povzročiti a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategniti jermen, vrv; močno nategniti struno napeti / nategniti elastiko / voznik je nategnil vajeti / nategniti kapo čez ušesa; nategnila je krilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odgrníti — in odgŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. (delno) odstraniti tkanino, ki kaj pokriva, zakriva: odgrniti odejo, pregrinjalo, zaveso; pren., ekspr. odgrniti zagrinjalo preteklosti // (delno) odstraniti s česa tkanino, ki to pokriva, zakriva: odgrniti mizo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plíš — a m (ȋ) tkanina z daljšo ščetkasto površino na eni strani: temno rdeč pliš; pregrinjalo iz pliša / igrače iz pliša … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pósteljen — jna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
