- pregledoválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ ) kdor (poklicno) pregleduje: pregledovalci in ocenjevalci gradiva / pregledovalec računov / mnenje pregledovalca nalog
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kontrolór — ja m (ọ̑) kdor poklicno kontrolira; nadzornik, pregledovalec: pokazati račune kontrolorju; kontrolor in revizor / bil je imenovan za kontrolorja / prometni, tržni kontrolor; kontrolor proizvodnje ♦ aer. kontrolor letenja uslužbenec pri kontroli… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preglédnik — a m (ẹ̑) knjiž. pregledovalec: carinski preglednik; preglednik blagajniškega poslovanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redáktor — ja m (á) 1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
revidènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) knjiž., redko pregledovalec, nadzornik: poročilo revidenta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
revízor — ja m (ȋ) kdor (poklicno) pregleduje poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; pregledovalec, nadzornik: revizor je pregledal vse račune; poročilo revizorja … Slovar slovenskega knjižnega jezika